Drejč

Drejč je povsem drugačen lik od Uroša. Toda ravno zaradi svoje drugačnost v razumevanju sveta sta si tako blizu. Če smo za Uroša zapisali, da se zakonu prilagaja, da živi znotraj parametrov, ki jih je postavila družba, potem lahko mirne vesti zapišemo za Drejča, da živi po svojih zakonih. Je človek, za katerega beseda ne nima pomena. Morebiti le v toliko kolikor zanj predstavlja izziv. Kadar se sooči s težavo jo brezkompromisno reši. Ali vsaj poskuša rešiti. Pred težavami ne beži, temveč se z njimi sooča, najpogosteje zato, ker s svojo inteligenco premaga vsako zapreko, kot jo pred nega postavi življenje. Drejč seveda spoštuje zakone – vsaj večinoma – toda samo tiste, ki si jih je postavil sam. Že zelo zgodaj v življenju je spoznal, da je Zakon dogovor, ki ni najboljši, temveč je nekaj, kar preprosto omogoča, da večina posameznikov optimalno deluje znotraj družbe. Drejč, v kolikor presodi, da bi bilo zanj bolje slediti svoji logiki, le to brezkompromisno, ne glede na morebitne posledice uveljavi. Toda Drejč kljub temu – ali pa prav zaradi tega – verjame v etična načela. Ker pozna in razume družbene konvencije, predvsem pa ker je mojster hermenevtike – verjame v svoj set pravil in se odloča izključno na podlagi tega v kar sam verjame. Druga sreča, ki jo ima Drejč v življenju je ta, da vedno najde rešitev iz zagate. Pa naj bo še tako na videz nemogoča ali neverjetna. Dogodke izpelje tako, da je vsakem primeru on sam zmagovalec. Vendar zanj zmaga ni ponižati nasprotnika, temveč preprosto to, da živi po svojih načelih. Etika in morala mu seveda nista tuji, toda odvržen cigaretni ogorek zanj ne predstavlja težav, ker se zaveda, da so glede onesnaževanja okolja vsepovsod mnogo večji problemi. Zaveda se, da je mnogo ideologije na katero pristaja Uroš samo dogovor, katerega edini namen utegne biti obvladovanje družbe z vidika sistema. O tem se z Urošem mnogo pogovarjata, Drejč vidi sebe kot zaščitnika vsega tistega v kar verjame Uroš. To pomeni, da bo z enako gorečnostjo branil tudi njegove poglede (v večino katerih verjame tudi sam), prepričan je (in tu se ne moti veliko), da Uroš ni sposoben sam preživeti v svetu okoli njega. Sebe vidi kot njegovega zaščitnika, kot branilca vsega tistega v kar verjame Uroš.

Za Drejča v resnici ni pravih nasprotnikov. Vsaj ne v smislu nekoga, ki bi mu preprečeval početi tisto kar želi. Nasprotniki so njegovi izzivi, nekaj, kar potiska njegovo življenje naprej. Brez njih bi bilo pusto, dolgočasno … to pa je nekaj kar ga je na smrt strah. Zato lahko za Drejča zapišemo, da je njegov največji strah v tem, da bi ostal sam, da bi uresničil vse tisto kar želi, da bi postal del Sistema. Tega se zaveda, vendar s tem živi.

Drejč želi v življenju uspeti. Ni pretirano razgledan, ker ne verjame v umetnost, literaturo, glasbo … vse to se mu zdi nepotrebna navlaka v svetu v katerem so medčloveški odnosi ključ. Drejč ne bo šel v galerijo razen če bo tam lahko spoznal koga, doživel nov izziv ali oplemenitil svoje življenje v smislu nečesa prepovedanega. Drejč v galeriji ne bo ničesar ukradel ali poškodoval. Z veseljem pa bo zamenjal podpise pod znanimi umetninami. Samo zato, da bo svetu pokazal kako nepotrebno je tovrstno označevanje. Vsako njegovo dejanje je upor proti sistemu, vendar na ravni opozarjanja na nesmiselnost pravil , dogovorov, konvencij. S svojim delovanjem povzroča mnoge preglavice Urošu, ki ne razume ozadja Drejčevega delovanja.

Drejč želi biti bogat. Ne zato, ker bi bil denar ali moč njegov cilj, temveč zato, ker vidi v monetarnem sistemu priložnost za svojo realizacijo. Želi imeti moč s katero bo obvladoval svet okoli sebe, moč s katero bo lahko gradil, ustvarjal – tako na ravni medosebnih odnosov, kot tudi v sami materialni sferi. Pri tem bogastvo ne predstavlja količina denarja na bančnem računu, niti število nepremičnin, temveč sposobnost, da spreminja svet. Za razliko od Uroša ima torej v življenju jasno definirano poslanstvo; marsikdo se bo zgražal nad tem, da je slepcu prodal sončna očala, toda v Drejčevem svetu, ne samo, da ne vidi razloga zakaj tudi slepi ljudje ne bi nosili modnih očal, temveč ne pristaja na tovrstno segregacijo. Invalidi in drugi ljudje z določenim primanjkljajem niso za njega prav nič drugačni od »zdravih«. Nasprotno, ker ji obravnava povsem enakovredno znotraj svojega vrednostnega sistema, pogosto naleti na nerazumevanje in zgražanje – nekaj kar mu je v silno zadovoljstvo.

Drejča potiska naprej življenje samo. Dogodki in stvari, ki se mu pripetijo. Poznanstva (večinoma z nasprotnim spolom), ki jih sklene. Drejč za razliko od Darje ne išče telesne ljubezni kot uvod v ljubezen, temveč so zanj intimna srečanja z nasprotnim spolom po eni strani stvar trenutnega užitka, po drugi pa drobna zmaga, povratna informacija o tem, da so njegove sposobnosti na višku. Strtega srca ne bo pripisal svojim dejanjem, temveč osebnostnim lastnostim zlomljenega dekleta. Nikoli ne obljublja zvestobe in jo – presenetljivo – nikoli ne zahteva. Verjame v čustveno zvestobo, ne pa tudi v spolno. Ko bo našel – če takšno dekle sploh obstaja – žensko s katero se bo razumel bo z njo živel. Toliko časa dokler bosta lahko shajala drug z drugim. In niti trenutka dlje. Drejč ne pozna konfliktnih situacij. Če se znajde v težavah jih rešuje, aktivno, premočrtno, brez zadržkov. Impulzivno, z navdihom in intuicijo.

Drejč je seveda podjetnik. Vsak posel, ki se ga loti, je uspešen. Če mu nekdo želi škodovati se dogodki vedno razpletejo tako, da je na koncu zmagovalec Drejč. Nasprotniki, ki ga želijo onesposobiti kmalu ugotovijo, da bi morali verjeti v tisto kar počno. Po navadi jim kot moralni poduk to s svojim delovanjem pojasni Drejč. Resnični izziv je nasprotnik, ki mu je igra cilj. S takšnim nasprotnikom se bo spopadel častno, če bo izgubil … nič zato. Učna izkušnja, kot mu jo je ponudilo življenje je mnogo več vredna od samega trenutnega poraza. Naslednjič bo pridobljeno znanje uporabil. Drejč ni maščevalen, ker za kaj takšnega nima nobene potrebe. Če ga nekdo izda, prizadene, nič zato. Morebiti ni bil pozoren, morebiti ni imel dovolj informacij … nejasno. Nepomembno. Jutri je nov dan v katerem bo lahko pridobljeno znanje in izkušnje uporabil. Kadar naleti na človeka za katerega presodi, da je pokvarjen do obisti, kot radi rečemo, da je nizkoten, da ne razume pravil igre, ki jo igra … ga pusti pri miru. Pogosto je to najnevarnejša situacija v kateri se je nasprotnik znašel in če ne odneha … kmalu ugotovi, da ga je Drejč premagal tam, kjer je najmanj pričakoval. Zaradi nečimrnosti. Zaradi tega se Drejča mnogi bojijo. Vsaj tisti, katerih nameni niso »čisti«, tisti, ki igrajo igro za katero niso dozoreli. Vsi ostali spoštujejo njegov odnos do sveta, njegova pravila igre.

Drejč je rojen voditelj. Ne samo zato, ker vsakokrat ve kako reagirati – pa tudi če ne, to ve samo on – temveč zato, ker si z izjemno inteligenco in sposobnostjo ustvarjalne interpretacije sveta pravila igre domišlja sproti. Nič nenavadnega ni, da zgodba pri njem krene v povsem drugačno smer, kot je bila zamišljena na začetku.

Drejč je po političnem prepričanju liberalec. Verjame v sistem v katerem ima vsakdo pravico do uspeha, v sistem, kjer imajo vsi pravico prebivati in delovati v skladu s svojim prepričanjem. Toda ker je obenem mojster igre pozna ogromno ljudi, ki so mu bodisi dolžni uslugo. Bodisi jih v sodelovanje priča Drejč kot mojster retorike. Je stanoviten v smislu, da nikoli ni vnaprej znan izid v posamezni situaciji. Ker se pravila igre spreminjajo sproti je marsikdo ob njem zmeden. Drejč je venomer optimist. Preprosto ne dovoli, da bi ga življenje postavilo v situacijo, ki je ne bo mogoče razrešiti. Zaradi njegove predanosti reševanju problemov, tudi nikoli ne dopusti, da bi mu določena stvar zrasla preko glave. Deluje v trenutku in impulzivno,. In v veliki večini primerov se izkaže, daje bilo tako najbolj prav.

Drejč je tehničen tip. Spozna se na elektroniko, kuhanje, vse za kar je potrebno imeti praktično znanje. Ne bere navodil, temveč s svojo bistroumnostjo hitro prepozna jedro problema in tudi (pogosto inovativno) rešitev zanj. Je človek na mestu , kot se reče, človek, ki spontano v vsakem trenutku najde najboljšo rešitev, pa čeprav ta ni po godu za vse, čeprav bo iz nje največ potegnil prav on sam. popraviti zna vse, in ni je stvari, ki se je ne bi lotil v življenju. Če je potrebno prijeti za lopato … nič zato. Pa čeprav je direktor podjetja. Nobeno delo ni nečastno, nečastna je zanj samo lenobnost, zanikanje samega sebe, življenje onkraj svojih sposobnosti ali zmožnosti.

Drejč se ne spreminja. Ničesar ni za kar bi si prizadeval da bi spremenil. Tudi leta pozneje je takšen, kakršnega je izoblikovalo njegovo vedenje o svetu. Je steber nespremenljivosti, steber opore vsakomur, ki ga potrebuje.