segment Energijski napitek

Kranj

Film Energijski napitek temelji na Cankarjevi črtici Skodelica kave in pripoveduje zgodbo o dijaki Ivanu, ki živi v svetu računalniših igric. Mati Francka je gibalno omejena, premika se lahko samo na invaldiskem vozičku. Ivan ne želi kave, ki mu jo ponudi mati. Želi pa enegrijski napitek Red Bull. Zvečer. Mati se odpravi na bencinsko postajo, da bi sinu prinesla pločevinsko energijskega napitka, ki sig a je zaželel. Kaj bo mati pripravljena storiti za svojega sina in kakšne posledice bo to imelo za vse vpletene? Kaj pomeni odpustiti nekomu, kaj pomeni sprejemanjedrugega takšnega kot je in kaj pomeni nekomu oprostiti? Za kesanje je včasih prepozno … ali pa tudi ne?

Film je nastal v razredu z dijaki po gledanju filma Sergeia Leona Bilo je nekoč v Ameriki (Once upon a Time in America, 1984). V razpravi, ki se je razvila po ogledu smo se veliko pogovarjali o uporabi simbolov in znakov v filmu. Profesor nam je zastavil problem kako z vizualnimi znaki prevesti določeno literarno delo v filmski jezik. Prišli smo do zamisli, da bi posneli Cankarjevo črtico Skodelica kave. Sodelovali smo vsi dijaki, vsak je dodal nekaj in tako je nastal okvirni scenarij za film.

Film smo v celoti posneli s steadicamom. Za to tehniko smo se odločili zato, da bi gledalcem prikazali nekakšno čustveno bolečino, trpljenje, ki ga trpi mati. Statična kamera na stojalu pogosto deluje preveč poetično in premalo realistično. Po drugi strani pa tudi nismo želeli snemati iz roke, saj je takšna slika preveč dramatična. Snemali smo na resničnih lokacijah. V nekaterih posnetkih smo svetila opremili s svetlobnimi siti s katerimi smo želeli pričarati določeno vzdušje. Tako smo denimo v kuhninji z uporabo zelenih svetlobnih sit hoteli ustvariti hladno »filmsko« neonsko svetlobo. Mati je prizadeta, odsotna. Intenzivna zelena, ki smo jo dopolnjevali z uporabo rumene pa naj bi to njeno občutje poudarila. Želeli smo ustvariti podoben videz kot je denimo v določenih prizorih filma Matrica (The Matrix, Brata Watchowski, 1997). V dnevni in Ivanovi sobi pa smo raje posegli po modrih svetlobnih sitih različne intenzivnosti. Medtem, ko mati lika smo oponašali svetlobo televizije, za zaključni prizor v Ivanovi sobi pa modro svetlobo računalniškega zaslona. Ker je modra barva dogovorjena za uporabo noči smo s tem želeli tudi ponazoriti drug čas dneva. Podobno smo denimo v začetku filma v Ivanovi sobi uporabili oranžno svetlobo, ki prikazuje aroganco, narcisoidnost fanta v odnosu do matere. V vseh primerih smo uporabili bolj trdo svetlobo. V postprodukciji smo dodali nekatere zvočne učinke, denimo zvok računalniške igrice. Sicer pa je bil zvok v celoti posnet na terenu in ni bil pozneje nič obdelan. Podobno velja tudi za sliko – brez bravnega upravljanja je takšna kot je bila posneta.