iSloveNIJA

En razred. En učitelj. Ena noč. Zgodbe o ljubezni. iSloveNIJA.

iSloveNIJA - En razred. En učitelj. Ena noč. Zgodbe o ljubezni. iSloveNIJA.

iSloveNIJA

Film iSloveNIJA je kolaž kratkih filmov v dolžini 5-10 minut. Film ima uvodni del (Uvertura), osrednji del v katerem se junaki ponovno srečajo med seboj (Intermezzo) in zakljčni del (Epilog). Zgodbe si ne sledijo v sekvenčnem vrstnem redu, temveč so organsko razporejene tako, da skupaj tvorijo novo celoto. Film pripoveduje o enem razredu in zgodbah o ljubezni, ki jih vse povezuje en dogodek – maturanstki ples na izmišljeni Gimnaziji Primoža Trubarja. Spremljamo torej različne usode, ki se vse prepletajo v eno samo izkušnjo – ljubezen v Sloveniji.

Zasnovo filma iSloveNIJA je resda navdihnil francoski film Pariz ljubim te (Paris je’t aime, 2002) in njegove franšize, a v predlaganem konceptu smo krenili korak dlje. Namesto dvajsetih zgodb o ljubezni v enem mestu in enem kulturno-socialnem okolju smo zgodbe o ljubezni razširili na celotno domovino.

Zgodbe filma se ne osredotočajo samo na različne oblike ljubezni (materinska ljubezen, ljubezen med prijatelji, ljubezen do dela/poklica, do partnerja, romantična zaljubljenost, …) temveč kot osrednje gibalo uporabljajo teme kot so medkulturni dialog, etnična, kulturna in naravna raznolikost Slovenije. Osredotočamo se na zgodbe, ki razkrivajo univerzalne vrednote in kulturno raznovrstne pokrajine. Drzne, slepeče, romantične, tragične, izzivalne in provokativne, šokantne, navdihujoče!

Zgodbe so umeščene v različne regije in socialna okolja … vse pa imajo nekaj skupnega. Ljubezen predstavljajo kot splošno in univerzalno vrednoto, dokončno rešiteljico porajajočih se težav in način, ki omogoča slogo v politično, kulturno in regijsko tako razgibanem okolju kot je naša domovina.

Z vidika vloženih sredstev gre za nizkoproračunski film. Ne osredotočamo se na high-end tehnologijo, temveč mnogo bolj na izrazne tehnike s katerimi je mogoče klasične zgodbe povedati na povsem nov in svež način. Zgodbe so preproste z vidika kostumov in lokacij, rekvizitov in osvetlitve, posebnih učinkov in drugih tehnik, ki sicer zahtevajo čas in denar.

Skorajda vse zgodbe temeljijo na najbolj znanih slovenskih literarnih delih. Gradivo so – ne da bi se tega zavedali – prispevali najvidnejši slovenski literarni ustvarjalci. Od Ivana Cankarja, Franceta Prešerna do Simona Jenka, Ivana Minattija in drugih. Z dijaki smo pri pisanju scenarijev njihove zgodbe prevedli v današnji čas. V različna socialna, kulturna in regijska okolja naše domovine. Priredili smo jih, da so sodobne in sveže.

 Film nima režiserja. Film nima direktorja fotografije ali montažerja. Kot pri našem prvencu so tudi tokrat avtorji filma kolektiv Srednje in medijske grafične sole Ljubljana. Pod budnim očesom mentorjev je nastal film, ki pomeni novo smernico v razumevanju in vrednotenju slovenskega filma.

mag. Boštjan Miha Jambrek

koordinator projekta