TITOVA TRETJA ŽELJA
Kratki igrani film Titova Tretja želja je satirična romantična komedija, ki se ukvarja z vprašanjem sprejemanja polpretekle zgodovine. Pri tem se opira na videnje in razumevanje preteklosti skozi oči sredješolcev rojenih po letu 1991. Na komičen način se poigrava z razumevanjem dogodkov in likov, ki so aktivo zaznamovali obdobje komunizma na ozmelju bivše Jugoslavije.
Film pripoveduje zgodbo o Gregorju in Adrijani – tretješolcih, ki se srečata na strokovni ekskurziji na Brionih. Junaka se sicer poznata že od prej, saj imajo Gregoerjevi starši vikend blizu Pule. Adrijana stanuje v sosednji hiši. Gregor in Adrijana se razumeta kot pes in mačka. Vendar pa se imata rada. le da tega še ne vesta. Na Brionih se spletu okoliščin znajdeta v muzeju Josipa Broza Tita. Sredi prepira po nesreči prevrneta Titov doprsni kip in s tem osvobodita Titovega duha. Titov duh ju ni pripravljen spustiti dokler mu ne izpolnita treh želja. Njuni ugovori naletijo na gluha ušesa. Tako sta glavna junaka prisiljena sodelovati, da lahko ubežeita preteklosti. Toda veliko vprašanje je, ali bosta uspela izpolniti Titovo tretjo željo.
Snemanje kratkega igranega filma ima trojni namen. Najprej (1) želimo z njim v praksi testirati pedagoški model, koncept produkcije in odpraviti morebitne porodne težave. Na drugi (2) ravni želimo z njim uigrati ekipo in igralce. Snemanje filma je psihofizično izjemno zahtevno delo in skozi produkcijo kraktega igranega filma lahko dijaki spoznajo svoje omejitve in sposobnosti. Tretji (3) razlog je, da je kratki film namenjen prikazom predvsem na festivalih in za izbrano občinstvo. Z njim nameravamo pridobiti tudi dodatna sredstva, iskati sponzorje, morebitne investiroje in dodati verodostojnost celotni produkciji.
PREKUMRSKA GIBANICA
Tematsko gledano je film z delovnim naslovom Prekmurska gibanica (nekoliko) črna najstniška romantična komedija. Pripoveduje zgodbo o sošolcih Alenki in Gregorju, ki sta zaljubljena drug v drugega, čeprav sta v resnici prepričana, da se “ne moreta videti živa”. Izvajata praktične šale (zaradi katerih pogosto nastradajajo prav njuni sošolci) in si na vse mogoče načine prizadevata, da bi drug drugemu zagrenila življenje. Dokler stvari ne obrne na glavo praktična šala njunih vrstnikov in strokovna ekskurzija. Ko se po spletu okoliščin znajdeta sama na dalmatinskem otoku, brez denarja, komunikacije in dokumentov, morata združiti svoje moči, da se lahko vrneta domov.
Film razkriva prijateljstvo med dvema sosednjima država, kjer dijaki dveh šol, ki se sprva gledajo postrani, na koncu združijo moči, da premagajo skupnega nasprotnika. S humorjem opisuje (pogosto) zapleteno obdobje odraščanja in poskuša z nasmehom – pa čeprav včasih grenkim – osvetliti življenje mladih.
Z vidika kinematičnih reference se lahko film zgleduje po filmih kot so Čaka te pošta (You’ve got Mail, Nora Ephron, 1998), Trgovina za vogalom (The Shop Around The Corner, Ernst Lubitsch, 1940) ali Ko je Harry srečal Sally (When Harry met Sally, Rob Reiner, 1989). V slovenski filmski produkciji pa morebiti lahko iščemo podobnosti s filmi kot so Vesna (František Čap, 1953), To so gadi (Jože Bevc, 1977), Poletje v školjki (Tugo Štiglic, 1985) ali sodobnejši Gremo mi po svoje (Miha Hočevar, 2010).